Hier wohnen die Studenten

Do včeraj se mi ni zdelo problematično, da spim na jogiju na tleh. Dokler nisem na tleh zagledala vlažnega predela, ki ne bo kar tako izhlapel… Kar naenkrat se mi zdi celotna soba bolj vlažna :). Ne vem, ali je to dejansko povezano s tem, da v resnici JE vlažna, ali pa zgolj z opisano spremembo na tleh.

Slikovni dokaz št. 2

Sicer sva po dopoldanskem pouku končno dobila uporabniško ime za internet! Kot vsaka stvar je tudi tukaj slaba stran, da je lahko na uporabniško ime prijavljen naenkrat samo en računalnik. Ok, sicer nisva imela namena igrati igric ali pa se pogovarjati pred Skypa med seboj, ampak vseeno. Včasih pač potrebuješ istočasno različne stvari. 

Na kosilo greva navadno v bližnjo menzo, kjer ponujajo kosilo za študentskih 2,1€ ali 2,6 €. Sama hrana je še kar dobra, kar mi povzroča težave je zgolj začinjenost. Nisem namreč ravno ljubiteljica zelo začinjene hrane – ampak sumim, da tako kuhajo, ker se tukaj prehranjuje večina študentov, ki prihajajo z vzhoda. Zajtrki in večerje so zaenkrat precej enolični – kruh z nutello (hvala Barbara in Luka :)).

In zakaj takšen naslov tega zapisa? Včeraj zvečer smo Marko, Lauren iz Kanade in jaz igrali Ligretto. Kot dobra gostitelja :) sva si zamislila, da bi bilo prav fino spiti skodelico čaja in pojesti košček ali dva čokolade. 

Začetnemu navdušenju nad tem, da je v kuhinji celo GRELNIK za vodo (in ne samo kup umazane posode v lijaku, ki čaka dobrodušnega študenta pridnih rok, da jo pomije in pospravi), je sledilo grenko razočaranje. Nekdo je namreč (s)kuhal v grelniku mleko! To se je, seveda, prismodilo in še vedno krasi dno grelnika... Ker me je neljubi prizor spremljal še cel večer in ker čaja nisem mogla skuhat niti v normalnem loncu, ker so bili vsi tako mastni, sem tudi sklenila, da bi mogoče bila najina naslednja nemška investicija einen Topf und zwei Tassen... Do nadaljnega bova pa uporabljala kuhinjo v prvem nadstropju - oziroma vsaj grelnik vode od tam :). Bo bolj higienično :).