Aachen

Aachen ima okrog 260.000 prebivalcev (približno toliko kot Ljubljana). Na račun študentov (tukaj je zelo znana tehniška fakulteta) ima mesto precej mlado prebivalstvo. Najina sobica je od centra oddaljena zgolj 10 minut peš in približno 2 minuti do glavne železniške postaje (sumim, da nama bo to zadnji dan prišlo še zelo prav  - če ne veš zakaj - glej prvo objavo! :)). Ravno zaradi bližine vseh stvari, ki jih tukaj potrebujeva (se pravi šola, trgovina, železniška, center, menza), nimam ravno občutka, da je mesto veliko. Ampak na zemljevidu izgleda bistveno večje :). 

Sicer je bilo okrog 60% mesta porušeno med 2. svetovno vojno. Na srečo je ostalo precej znamenitosti nepoškodovanih. Nekaj od teh sva si ogledala tudi midva.

Der Dom (stolnica): graditi so jo začeli leta 1180, nato pa so jo dogradili v 13. stoletju. Ker se ne spoznam najbolj na sloge (in ker je vodič razlagal precej hitro :)), naj povem, da je v notranjosti mnogo mozaikov in vitražev, na zunanji fasadi pa ogromno kipov in tudi na sploh zgleda cerkev precej bogato okrašena, vendar za razliko od nekaterih cerkva NI kičasta. Akustika je krasna in v petek bova po vsej verjetnosti šla sem na orgelski koncert. Se že veselim!  

Vhod v stolnico

Pogled na zunanjo fasado

Das Rathaus ali mestna hiša je naslednja starejša stavba, ki krasi glavni mestni trg. Tudi pročelje te stavbe je bogato okrašeno s kipci.

Marko dela boljše fotografije :)

Mestne hiše se drži Postwagen ali poštno vozilo. Sicer nisem ravno zasledila, kakšna je zgodba tega dela, ampak sumim, da je od premičnega vozila za raznos pošte nastala mini poštna rezidenca, ki je sedaj premajhna za vse račune in reklame, ki se pošiljajo po navadni pošti (sumim pa, da bi bila dovolj velika za vsa navadna pisma, ki jih preredko pošiljamo!) in je sedaj spremenjena v še en barček.

Postwagen

Predel Aachna Elisenbrunnen je bil zaradi termalnih vrelcev dobro znan že v Rimskih časih. Temperatura vode niha med 38-72°C, kar so izkoristili že pred več tisočletji za terme. Še vedno lahko lastnoročno namočite roke v toplo vodo, ki ima vonj po žveplu in kot taka ni primerna za pitje, lahko pa celo poskusite namočiti noge v enem izmed bazenčkov pred izvirom, kjer pa žal ni tople vode (preizkušeno :)).

Elisenbrunnen - v predelu za stebri teče termalna voda

Ne-topla voda

 Med sprehodom po mestu na skoraj vsakem vogalu srečam kakšen kip. Vsak ima svojo zgodbo. Eden od njih predstavlja prebivalce Aachna, ki naj bi se pozdravljali z dvignjenimi mezinci (sicer v živo tega še nisem videla, pa nič zato :)), eden izmed kipov je postavljen v čast prijateljstvu z Dansko in predstavlja različne pravljične junake, spet drugi kip predstavlja pošast, ki čaka na večere, da napade ljudi, ki spijejo preveč alkohola :)… Obstaja pa tudi vodnjak s kipi, ki naj bi izpolnili želje. V sredo vodnjaka, kjer je vrtinec, moraš vreči kovanec, in voila – želja je izpolnjena. Je pa vodič kot zanimivost povedal, da sumijo, da je vrtinec povezan z bližnjo banko in da tako denar iz vrtinca pride direktno v trezor :).  

Kip z vodnjaka želja ;)

Poleg vsega naštetega je v centru še kup zanimivih stvari - cene so primerljive našim (oz. hrana je v navadnem supermarketu cenejša kot v Sloveniji). Vsekakor pa sva do sedaj najbolj uživala v knjigarni - nekatere knjige prodajajo po smešno nizkih cenah (cca 2 eura za knjigo, ki ima čez 200 strani), kar je fino, ker bova najino knjižno omaro (hm, no ja, ni še ravno omara) dopolnila še z razvedrilnim nemškim čtivom :).