Za začetek, da ne boste rekli, da naša šola ni prava šola, ampak da se samo okrog potepamo (kar sicer ni ravno res, je pa vsekakor bolj zanimivo pisat o potepanjih kot o temah, ki jih obravnavamo v šoli, pa tudi potepi so najboljši del prakse (doma se pač lahko naučiš besed in slovnice; ampak sam s seboj se pač ne moreš pogovarjat!)), bom naredila samo kratek povzetek, kako izgleda šola :). Pouk se začne ob 8. 45 in traja do 13.00, vmes je pol ure pavze. V tem času pogledamo domače naloge :), vzamemo novo snov (slovnica, nove besede) in nato to še praktično preizkusimo. To pomeni, da a) se o tem pogovarjamo, gremo igrice, kjer rabiš to znanje; b) pišemo kratke sestavke v povezavi s tem ali c) se snemamo na diktafon in potem poslušamo izgovorjavo. V splošnem je pouk kar zanimiv, vse je precej odvisno od teme, ki jo obravnavamo (ta teden smo na začetku imeli temo o nogometu?!, kar pomeni, da meni ni bilo ravno oh in sploh zanimivo :)). Je pa vsekakor najbolj nujno, da se lotiš govorjenja v nemščini...
... kar zna biti tudi problem. :) Včeraj sem, vsa optimistična, šla v kuhinjo, če bi slučajno kdo od prebivalcev te hiše vedel, kje lahko človek dobi metlo za pometanje. Vsa navdušena v glavi sestavim slovnično bolj ali manj pravilen stavek in ga izustim... Nakar mi kuhajoča povesta, da onadva pravzaprav ne govorita, niti ne razumeta nemško in naj raje po angleško povem! ŠOK!!!
Nato je sledilo mahanje z rokami, v angleških stavkih kopica nemških izrazov in besed in vse skupaj je bilo res smešno! Nisem si mislila, da človek dejansko toliko preklopi, da je navsezadnje težko dobiti pravi izraz v angleščini za povsem vsakdanje stvari!
Na koncu sem dobila željeno metlo in soba izgleda mnogo bolj čista :)
Sedaj pa k Dreiländereck-u. To je kot med tremi državami (tako kot imamo v Sloveniji tromejo). Sprva sem mislila, da je to res nekaj posebnega. Veliko se nas je prijavilo na ta "izlet" in pomojem so bila pričakovanja res večja.
Z avtobusom smo se odpeljali na obrobje Aachna, nato pa na kratek sprehodek (ki je bil v resnici nekoliko daljši kot naj bi bil, ker spremljevalka ni vedela, kje se sploh gre :)).
 |
| Tista velika zgradba v ozadju je Uniklinik, baje največja bolnišnična zgradba v Evropi. |
Na vrhu hribčka pa... kup restavracij (seveda vsaka pod svojo zastavo), mnogo trgovinic, dva razgledna stolpa, labirint iz žive meje in tri zastave, da verjamete, da sva bila res tukaj :).
 |
| Dreiländereck |
Skratka, veliko hrupa za hm... novo možnost za zapravljanje denarja. Ampak... je pa zanimiv občutek v enem trenutku stati na nemški zemlji, nato iti v Belgijo in zatem še na Nizozemsko... :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar