Die Bücherei

Po ležernem dopoldnevu, ko sva spoznala gospodinjo, ki skrbi za skupne prostore v tej hiši in cimro, ki živi v sobi nasproti mene, sva se odpravila na sprehodek po okolici. Na poti naju je ustavil nizozemski par, ki je iskal pot do Aldija (=Hofer). Sprehod skozi drevored lip (mmm, kako bi bilo lepo tukaj poleti, ko cvetijo in dišijo lipe!!!), mimo šolskega centra in skozi gozdiček izpred več stoletij nazaj v hiško.

Zgornji okni: moja spalnica, spodaj (na sliki desno): Markotova soba

Po kosilu (in ogledu priljubljene serije Der Bergretter :)) sva se odpravila proti mestu, natančneje proti knjižnici. Včeraj sva namreč med sprehodom (in iskanjem urnika sv. maš) odkrila, da se v župnišču (?) skriva prava knjižnica. Sicer je bolj na princip poljanske (no, v primerjavi s poljansko je tale tukaj odprta trikrat tedensko :), ampak za te štiri mesece bova imela dovolj knjig (ciljava predvsem na romane, ki nama bodo obogatili besedni zaklad).

Po začetnem predstavljanju in spraševanju, če je sploh možna izposoja za tujce, izveva, da je članarina brezplačna. Kul, ane? Preden sva se zares včlanila nama je gospa knjižničarka (pomojem tam delajo samo prostovoljke :)) razložila, da če hočeva več knjig, da obstaja tudi mestna knjižnica, ampak sva ji hitro dala vedeti, da se nama ne gre za še več knjig (že tako ali tako sva imela težko izbiro!), saj bova navsezadnje tu le nekaj mesecev... 

Skratka, založena s knjigami in dvdjem sva navdušena (tudi nad prijaznostjo vseh knjižničark) priromala domov in se lotila novih izzivov!