V zadnjih dneh se tako v bolnici kot tudi na ulici čuti tisto predbožično vzdušje, ki pa je letos nekoliko drugačno kot ostala leta. Letos sicer ne bo najin prvi skupni božič; bo pa prvi božič, ki ga ne bova preživela doma. Letos ne bo snega, ne bo mraza, ne bo polnočnice, ne bo (tako) polno obložene mize, smrečice, vonja po kadilu in mahu... Bo pa malo več vetra, krasne jaslice (hvala Marko :)), potička po nemško, popoldanska sv. maša in če bo vse v redu malo drugačen plesni večer :). In bova midva in bo Ljubezen.
Morda bodo tudi nemške božične pesmi, čeprav... nekako še ne grejo tako dobro v uho kot slovenske :). No razen tiste Stille Nacht, heilige Nacht ;)...
V bolnici je te dni noro. Prihajajoči prazniki se poznajo predvsem na manjši količini osebja, bolnikov pa je vsak dan preveč. Ja, nihče si ne želi biti za Weihnachten sam... Raje v bolnici. Posledično so preostali zdravniki nadpovprečno živčni in zoprni in zasedeni in utrujeni... In potem je krasna priložnost, da z bolnikom poklepetam jaz :). Za trening nemščine, še bolj pa za rast v človeškosti in ljubezni do bližnjega...
Ni komentarjev:
Objavite komentar