Srečno novo leto

Danes je konec še enega leta:)
Vsakemu želiva, da ga zaključi v miru.

V novem pa vam želiva...da bi bili dobro, kjerkoli in kakorkoli na poti Življenja ste. Da bi zajemali iz pravega Izvira, ki nam je vsem isti...

In da bi tudi sami ustvarjali podobo tistega, kar je okrog nas...in pustili drugim, da jo vidijo po svoje...

Srečno, blagoslovljeno, zdravo in uspešno novo leto vam želiva!

Weihnachten

Vedno pride tako potiho... tako nevsiljivo... da se zdi, kot da je še vedno polno drugih reči, ki so pomembnejše.
Vedno se zdi, da pride tako na hitro. Ravno je bila prva adventna nedelja... danes je že božični večer.
Vedno si mislimo, zakaj mora priti ravno za božič, ko imamo tako ali tako že dovolj drugih opravkov: nakupovanje vseh mogočih daril, zaključevanje stvari za leto, ki se zaključuje, načrtovanje leta, ki prihaja, pospravljanje, pranje avtomobila, ... Kot da ne bi mogel priti malo kasneje. Na primer januarja ali februarja ponavadi ni toliko obveznosti... Lahko bi prišel takrat... in potem bi imeli tudi mi več časa Zanj...

Ampak On bo prišel tudi januarja in februarja... ker ne živi v trenutku, pride v vsakem trenutku. Tiho... nevsiljivo... pride k nam, pride k meni. Pride, da bi se lahko srečala. Da bi po Njem lahko jaz stopil na pot k Očetu.

Ko v tem času postavljamo jaslice, ki nas v enem trenutku časa opomnijo, da je On prišel, vam želiva, da se z Njim srečate... izven trenutka.

Letos bova imela narisane jaslice...:)

Noch 3 Wochen

Sem že začela s pisanjem uvoda o tem, kako čas hitro beži... Pa sem sklenila, da to že vsi veste in, da se mi zdi, da tako začnem z vsakim pisanjem :). Kakorkoli, samo še trije tedni vaj in spet bova doma...

V zadnjih dneh se tako v bolnici kot tudi na ulici čuti tisto predbožično vzdušje, ki pa je letos nekoliko drugačno kot ostala leta. Letos sicer ne bo najin prvi skupni božič; bo pa prvi božič, ki ga ne bova preživela doma. Letos ne bo snega, ne bo mraza, ne bo polnočnice, ne bo (tako) polno obložene mize, smrečice, vonja po kadilu in mahu... Bo pa malo več vetra, krasne jaslice (hvala Marko :)), potička po nemško, popoldanska sv. maša in če bo vse v redu malo drugačen plesni večer :). In bova midva in bo Ljubezen.

Morda bodo tudi nemške božične pesmi, čeprav... nekako še ne grejo tako dobro v uho kot slovenske :). No razen tiste Stille Nacht, heilige Nacht ;)...

V bolnici je te dni noro. Prihajajoči prazniki se poznajo predvsem na manjši količini osebja, bolnikov pa je vsak dan preveč. Ja, nihče si ne želi biti za Weihnachten sam... Raje v bolnici. Posledično so preostali zdravniki nadpovprečno živčni in zoprni in zasedeni in utrujeni... In potem je krasna priložnost, da z bolnikom poklepetam jaz :). Za trening nemščine, še bolj pa za rast v človeškosti in ljubezni do bližnjega...

Die Adventszeit

Adventni čas ni pravi, če na mizi ni adventnega venčka s štirimi svečkami. Vse lepo in prav, svečke lahko kupiš v skoraj vsaki trgovini, kaj pa zelenje?
Kljub temu da je v okolici hiške, kjer živiva kar precej gozdičkov, so na žalost bolj ali manj sama listnata drevesa, nekaj grmovja, malo bršljana. (V resnici bi lahko kaj ciprese ali smreke dobila na kakšnem vrtu pred hišo, pa nisva hotla izpadit čeha :))

Kakorkoli med potepom po gozdu je kazalo že bolj slabo; še tisti bori, ki rastejo tu, imajo košate samo krošnje, spodnjih 15 metrov pa ni niti ene veje... Na srečo je bilo na tleh poleg storžev tudi nekaj odpadlih vej bora, ki sva jih stlačila v najmanjšo vrečkico in upala, da bo vsega skupaj dovolj za en mini venček.

Doma je Marko najprej naredil obod iz bršljana, jaz pa dodala borove vejice, tako da je na koncu nastal prav lep venček :).

Venček :)

Sledila je še peka piškotkov :) - kar dveh vrst.

Levo kukiji, desno ovseni

 Delovni teden so popestrile zgodbice iz bolnice. Tako sem mimogrede izvedela, da na dan sv. Barbare otroci skrbno očistijo svoje škornje in jih postavijo pred vrata, da lahko potem sv. Nikolaj (=Miklavž) pusti svoja darilca v njih. Na Miklavžev predvečer sva imela priložnost doživeti veleslavno nevihto Xaver (ki je največ škode povzročila v Veliki Britaniji), tukaj pa sva poleg močnega vetra in dežja lahko doživela tudi nekaj strel in na Miklavževo jutro SNEG :).

Iz Slovenije je na Miklavžev večer prišel prav lep paketek - HVALA! :) (Ker sv. Miklavž vse ve, so bile v paketu tudi suhe slive - o katerih sva se par dni pred prejemom paketa pogovarjala z Markotom, da bi jih mogoče bilo smiselno naročit - za boljšo prebavo :)).

Suhe slive <3, medenjak in pisemce

Ker vem, da vsi komaj čakate, da boste lahko komu (= nama :)) poslali voščilnico ob božičnih praznikih v tujino - pošta rabi malo več kot en teden, da pride do naju (sicer ne razumem, kako je možno, da je od tukaj do Slovenije pošta v 4 dneh, iz Slovenije do sem pa 8-9 delovnih dni).

Die Weihnachtsmärkte

Sem imela namen pisat že nekaj dni nazaj, pa tako hitro mine dan... 

Prejšnji petek smo Ailen, Marko in jaz šli v Köln. Vožnja z vlakom je minila še kar hitro, vreme je bilo sprejemljivo, vzdušje pa super :). Najprej smo si ogledali naaaajveeeečjoooo medicinsko knjižnico v Evropi. No baje je največja. Dejansko imajo ogromno najrazličnejših knjig vseh starosti in področjih - prava zakladnica znanja... 

Zatem smo se pa podali na našo glavno destinacijo - Weihnachtsmarkt (veleslavni božični sejem). Obiskali smo kar tri lokacije, popili kuhano vino in kakav, poskusili tipično nemško klobaso oz. belgijske vaflje, pregledali stojnice, se navduševali nad določenimi izdelki, tu pa tam degustirali kakšen piškot... Skratka tik-tak je bilo dneva konec in že smo se peljali nazaj proti domu...

V nedeljo pa smo se odpravili še na Weihnachtsmarkt v Kleve-ju. Razen obilice ljudi, ki se je zabavala ob pitju kuhančka in jedenju klobasic, in nekaj ne preveč navdihujočih štantov sredi parka (kar štejem v plus temu sejmu), smo dokaj hitro pobrali šila in kopita. Ker je že rahlo rosilo, smo sklenili, da preizkusimo Weihnachtsbus (to je zastonj avtobus, ki vozi s prizorišča sejma na določene lokacije v mestu - v našem primeru na trg). 

Tako smo se torej usedli na avtobus in čakali voznico, da je do konca spletla naslednjo vrstico ali dve pri novih nogavicah, in se odpeljali proti mestu. V začetku je vožnja potekala po planih - premikali smo se proti centru mesta (kar je dobro) in šli na križišču naravnost. Izgleda avtobus naredi krožno vožnjo. Logično ane? No na naslednji postaji smo se ustavili za nekoliko dlje. Ker postaja še ni bila prava, smo sklenili (tako kot starejši zakonski par), da pač počakamo do prave postaje. Po novih nekaj vrsticah štumfov smo se vračali proti križišču. Ampak! Voznica je pozabila zaviti v center! Hm. To izgleda pomeni, da... 

...da smo ostali na avtobusu še eno vožnjo in v naslednjem krogu, je bila sreča na naši strani. Prišli smo na trg, od tam pa se peš podali do naše hiške. Časovno bi bili hitreje, če bi šli takoj peš. Pa smo se tolažili, da, glede na vreme, vsaj premočeni nismo bili :)...